»Mi smo bili od prvega trenutka zjutraj, ko je začelo goreti, do danes z njimi v stiku, seveda pa še nismo dojeli vsega, to bo še prišlo za nami.«

»Nekaterim ljudem pomagamo, ker so očitno ‘naši’, drugim pa ne, ker jih sploh ne čutimo kot ljudi.«

»Pomoč nudijo družinam z nizkimi dohodki, zadolženim, brezposelnim, enostarševskim družinam in družinam z več osnovnošolci.«

»Največkrat pomoč potrebujejo samohranilke z otroki, v zadnjih letih pa opažamo, da tudi čedalje več starejših ljudi: invalidskih upokojencev, upokojencev, družin z manjšim številom družinskih članov.«

»Pomoč ni enosmerna cesta ampak krožišče. Ko pomagaš človeku, človek postane srečnejši. Tak osreči svojo družino in s tem skupnost. Vsi mi pa živimo v skupnosti. Zato vedno, ko pomagamo, pomagamo sebi.«

»Gospod Andrej Marčič je podjetnik zasebnik in ni ne relativna in ne absolutna javna osebnost. V povezavi z vašimi vprašanji je že podal obširno izjavo v pismu, poslanem komisiji za nadzor javnih financ državnega zbora. V življenju se je srečeval s številnimi politiki. Nikoli v tem času ni nobenemu politiku plačal dopusta ali česar koli drugega.«

»Odvzeli so nam veliko stvari, ozemlja, ljudi. Zemljo lahko vzamemo nazaj, ljudi pa nikoli ne bomo mogli vrniti.«

»Vedejo se, kot da gre za neko stvar, ne pa živega človeka z družino, težavami, stroški.«

»Samo prejšnji teden je za zavarovanje za primer brezposelnosti zaprosilo več kot milijon ljudi. To je veliko več kot v najslabšem tednu Velike recesije. Ekonomisti se strinjamo, da bo še več ljudi izgubilo svoja mala podjetja, strehe nad glavami in možnost preživljati svoje družine, če ne bo več pomoči. Pomagati jim moramo, dokler ne obvladamo virusa.«